Categories
SI

Razmislek

Ali poslanstvo, malo drugače…

Ljudje smo čedalje bolj polarizirani. Organiziramo se v dva pola, po vseh področjih, tudi pri načinu življenja: ena polovica (rečeno tako, čez prst) je čedalje bolj tehnična, čedalje bolj t.i. app driven in živi preko svojih naprav, najbolj množično telefona, druga pa se vrača k naravi, h kolesu kot načinu prevoza, k zeliščarstvu in podobno.

Čas bo pokazal, kateri pol se je odločil pravilno ali pa bo prišlo do ponovnega zbliževanja, nekega kompromisa, ki bo vsem sprejemljiv. Upajmo seveda, da ne bo prepozno in da ne bomo zaradi čedalje bolj tehničnega dojemanja vsega, kar nas obdaja, vse tudi uničili.

Če vzamemo npr. virtualne valute (imenovane tudi kriptovalute) v tej inkarnaciji predstavljajo zgolj špekulativno sredstvo, s katerim se trguje in povečuje vrednost nečemu neobstoječemu. Je res primerno za zaslužek pognati že davno odpisane elektrarne? Pa npr. appi, ki naredijo naše življenje bolj udobno – npr. Uber? Je res smiselno, da se prevažamo po mestih sami, v avtu? Ni javni prevoz bolj učinkovit? Pa seveda, tudi za predlagalne sisteme, ki ne služijo ničemur drugemu, kot reklamam, dajemo energijo, veliko le-te. Spet se pojavi vprašanje, zakaj? Če izpostavimo koristnega, Google Search, vidimo, da eno iskanje porabi toliko energije, kot 60W žarnica v 17 sekundah.

Obenem pazimo in varujemo okolje z električnimi avtomobili, Nemčija prepoveduje dizle v mestih, varuje okolje, a po drugi strani imamo trenutno težave z razgradnjo njihovih baterij. Sicer po nekaterih raziskavah električni avtomobili v svoji življenjski dobi (tudi s sestavljanjem in izdelavo baterije) ne onesnažujejo tako, kot vsi ostali. Bistvena informacija je, da se dober način reciklaže baterij še išče (tudi za vse ostale naprave, ki jih poganja elektrika).

Varovanje okolja je torej kompleksen problem, ki se ga ne moremo lotiti parcialno. Neka dobra rešitev lahko za daljši čas “podre” ravnovesje in poveča onesnaževanje. V tem času se izkažejo njene slabe lastnosti in upamo, prične iskati rešitev. Vsekakor verjamemo, da svet, kljub količini ljudi, nekako lahko preživi, le vprašanje bo, če na tej stopnji ali pač se moramo vrniti v času nazaj, spremeniti svoje navade in predvsem, se ne gnati za stopnjo dobička v naslednjem četrtletju.

Pri iskanju odgovorov na vsa ta vprašanja naš inštitut pomaga in opozarja, kje lahko gremo čez mejo, kaj lahko sami naredimo, da te meje ne dosežemo. Kakorkoli vzamemo, nismo alarmisti, ki bi bili plat zvona ob vsakem tehnološkem napredku, znamo pa pogledati, kaj ima vpliv na okolje in predvsem kakšen vpliv – iščemo kompromis, ki bi bil sprejemljiv za vse. Jasno tudi je, da je potreben tehnološki napredek, da rešimo težave trenutnih “rešilnih” tehnologij – to je proces, pozorni pa moramo biti na časovno komponento, da ne bomo prepozni.

Categories
SI

Raziskovanje na terenu malo drugače ali kako otrokom približati znanost

V videu bomo pokazali rezultate projekta z naslovom: Živimo zdravo ali vemo, kaj je strupeno/nevarno in kaj ne?, ki ga sofinancira tudi Mestna občina Celje. Predstavljeno je delo raziskovalca – znanstvenika na terenu, vzorčenje in interpretacija dobljenih rezultatov na enostaven in zabaven način primeren za otroke prve in druge triade. Osnovni namen projekta sicer je, da spodbudimo in približamo znanje o pomenu zdravega življenja, tudi skozi spoznavanje (eko)toksikologije – da naši poslušalci izvedo, katere rastline so zdravilne, kateri živalski organizmi imajo sposobnost izločanja strupov in kateri okoljski onesnaževalci so največkrat prisotni v naši naravi. S tem bomo nadgradili naše delo zadnjih dveh let, v katerem smo zgradili uspešne ozaveščevalne zgodbe glede zdravil kot odpadkov, o kemičnih motilcih endokrinega sistema in pomenu uporabe rastlin iz vrta in travnika.

Categories
SI

Kako pravilno in zdravo uporabljati zelišča ob čaju z dr. Tino Mele

V videu bomo pokazali rezultate projekta z naslovom: Živimo zdravo ali vemo, kaj je strupeno/nevarno in kaj ne?, ki ga sofinancira tudi Mestna občina Celje. Na drugi virtualni čajanki se bova z dr. Tino Mele (blagovna znamka The Green Witch Si, zelišča v vsakdanjem življenju), pogovarjali o zeliščarstvu, njenih izkušnjah in znanju s področja, kako biti trajnosten in previden pri pobiranju zelišč, predstavila bo koprivo, regrat, trobentico, česen, sivko in še marsikaj drugega, poučnega in enostavnega, tudi preproste recepte vključujoč čili! Osnovni namen projekta sicer je, da spodbudimo in približamo znanje o pomenu zdravega življenja, tudi skozi spoznavanje (eko)toksikologije – da naši poslušalci izvedo, katere rastline so zdravilne, kateri živalski organizmi imajo sposobnost izločanja strupov in kateri okoljski onesnaževalci so največkrat prisotni v naši naravi. S tem bomo nadgradili naše delo zadnjih dveh let, v katerem smo zgradili uspešne ozaveščevalne zgodbe glede zdravil kot odpadkov, o kemičnih motilcih endokrinega sistema in pomenu uporabe rastlin iz vrta in travnika.

Categories
SI

Prva virtualna čajanka s Tino Mele

V videu bomo pokazali rezultate projekta z naslovom: Živimo zdravo ali vemo, kaj je strupeno/nevarno in kaj ne?, ki ga sofinancira tudi Mestna občina Celje. Na prvi virtualni čajanki se bova z dr. Tino Mele (blagovna znamka The Green Witch Si, zelišča v vsakdanjem življenju), pogovarjali o zdravem življenjskem slogu, skrbi zanj, delu na sebi in motiviranju cele družine k preživljanju časa v naravi. Osnovni namen projekta sicer je, da spodbudimo in približamo znanje o pomenu zdravega življenja, tudi skozi spoznavanje (eko)toksikologije – da naši poslušalci izvedo, katere rastline so zdravilne, kateri živalski organizmi imajo sposobnost izločanja strupov in kateri okoljski onesnaževalci so največkrat prisotni v naši naravi. S tem bomo nadgradili naše delo zadnjih dveh let, v katerem smo zgradili uspešne ozaveščevalne zgodbe glede zdravil kot odpadkov, o kemičnih motilcih endokrinega sistema in pomenu uporabe rastlin iz vrta in travnika.

Categories
SI

Sodelovanje z dr. Tino Mele na zadnjem dogodku in povezava do celotnega predavanja

S Tino se poznava že kar dolgo, nekoč obe študentki veterinarske medicine, potem pa mladi raziskovalki vsaka na svojem področju. Poleg obojega, bolj formalnega, pa naju veže predvsem pozitivizem in zanimanje za naravo, njeno spoštovanje in večno odkrivanje vsega tistega novega, kar te ne naučijo v nobeni ustanovi – raziskovanja na lastno pobudo. Skratka vedno smo v procesu učenja in prav je tako!

Zato me zelo veseli, da sva lahko prvič, a zagotovo ne zadnjič združili moči in na tej povezavi si lahko ogledate in poslušate kaj sva povedali. V prvem, krajšem uvodnem delu je nekaj z moje strani o visokih gredah, potem pa sledi Tinina odlična razlaga o uporabi koprive, regrata ter drugih pogostih koristnih »pleveli«, ki jih srečamo v naši okolici ter par idej, kako si lahko sami pomagamo pri preprečevanju okužbe s SARS Cov-2 oz. Covid-19.

Vsekakor vabljeni k spremljanju objav na naši in Tinini spletni strani ter FB Complementarium in FB Zelenacarovnica.

Hvala Mestni občini Celje za sofinanciranje in Ljudski univerzi Celje za organizacijsko in trajnostno podporo.

Categories
SI

Projekt: Opolnomočenje različnih skupin prebivalstva o posledicah napačnega ravnanja z odpadnimi zdravili, pomenom endokrinih motilcev in predlog rešitev z vpeljavo zdravega življenjskega sloga

Projekt je bll sofinanciran s pomočjo Mestne občine Celje na področju socialne in zdravstvene dejavnosti v letu 2020 ter izveden s prostorsko in ozaveščevalno podporo Ljudske univerze v Celju.

VSEBINA PROJEKTA:

Na podlagi uspešno izpeljanega lanskega projekta, bi letos nadaljevali z njegovo osrednjo temo – odpadna zdravila (OZ) in kako ravnati z njimi ter jih povezali tudi z širšim vprašanjem problematike kemičnih motilcev endokrinega sistema – kar so lahko tudi nekatera zdravila in nadaljevali s svetovanjem oziroma predstavitvijo biodinamike ter antropozofske medicine Rudolfa Steinerja, utemeljitelja waldorfske pedagogike, kot enega od načinov za zdravo življenje.

V uvodnem delu bomo tako z gostjo, zdravnico splošne medicine izvedli prvo delavnico na temo OZ, naslednje predavanje bi obravnavalo širšo problematiko kemičnih motilcev endokrinega sistema in zaključilo s predstavitvijo možnosti, kaj lahko sami, poznavajoč osnovna načela biodnamičnega gospodarjenja na zdrav način pridelamo oziroma kako zdravo živimo. Projekt nagovarja celotno javnost, vse ciljne skupine: šoloobvezne, aktivno prebivalstvo in upokojene, da jih opremi s konkretnim znanjem glede obravnavanih vsebin in jim da možnost pogovora s strokovnjakom iz področja o obravnavani temi. Tukaj ima veliko vlogo tudi naš podpornik in gostitelj – Ljudska univerza v Celju, ki ima dostop do široke publike, ki jo v projektu nagovarjamo, prav tako pa se obračajo k projektom, ki so trajnostno naravnani.

PODROBEN OPIS PROJEKTNE VSEBINE:

Projekt nagovarja vsebine, ki so izjemno aktualne, a še vedno je nizka ozaveščenost glede le-teh. V zadnjih dveh desetletjih je področje kemičnih motilcev endokrinega sistema pritegnilo zanimanje številnih znanstvenikov, ki so želeli razjasniti mehanizem delovanja teh snovi in njihov vpliv na zdravje. Kemični motilci endokrinega sistema (KMES) vzbujajo zaskrbljenost, saj so povezani z razvojem številnih bolezni sodobnega časa, kot so rak, srčno-žilne bolezni, metabolni sindrom in debelost. Vplivajo lahko na reproduktivno zdravje žensk in moških. Izpostavljenost kemičnim motilcem endokrinega sistema je povezana z večjo pojavnostjo raka dojk in testisov, prezgodnje pubertete, endometrioze, z zmanjšano kakovostjo in količino semena ter posledično z moško neplodnostjo. Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2002 podala definicijo kemičnih motilcev endokrinega sistema, ki jih opredeljuje kot od zunaj vnesene kemične snovi oziroma mešanice snovi, ki preko sprememb v delovanju hormonov povzročajo neželene učinke na zdravje posameznega organizma ali njegovega potomstva oziroma (sub)populacije, kar je izjemno zaskrbljujoče. Ljudje smo hkrati izpostavljeni kompleksnim mešanicam snovi, ki lahko vplivajo na delovanje endokrinega sistema in posledično na zdravje posameznika. Kemični motilci endokrinega sistema so vsesplošno prisotni, najdemo jih v zraku, v vodi, v zemlji in se jim je nemogoče izogniti. Najdemo jih v izdelkih za vsakdanjo rabo, kot so na primer plastika (bisfenol A, dietil ftalat, dibutil ftalat, 4-nonifenol), kozmetični izdelki (triklosan, benzilparaben), zdravila (paracetamol), pesticidi (DDT, metoksiklor) in celo elektronske naprave (bromirani zaviralci gorenja). Glede na opisano je potrebno ljudi ozaveščati o obstoju takšnih snovi in jim hkrati ponuditi rešitve – tukaj pa je naš doprinos z znanjem iz področja biodinamike in antropozofske medicine, ki jo bomo obogatili tudi s prisotnostjo strokovnjaka s področja. Inovativnost je vsekakor v neposredno obravnavanih tematikah, saj se jih lotevamo konstruktivno in postopno: najprej opolnomočimo na področju OZ, potem predstavimo problematiko motilcev endokrinega sistema in zaključimo z rešitvami oziroma opremimo slušatelje, kako lahko na zdrav način preprečijo izpostavljenost škodljivim snovem. Glede na preiskane, dostopne vire v MOC-u še nihče ni nagovoril zainteresirane javnosti s takšno vsebino niti ne na način kot predvideva naš projekt – se pravi z aktivnim ozaveščanjem.

IZVEDBA PROJEKTA:

Pripravili smo tri (javne) dogodke.

Prvega smo izvedli v juniju (17. 6. 2020) z naslovom: Opolnomočenje različnih skupin prebivalstva o posledicah napačnega ravnanja z odpadnimi zdravili in gostjo ga. Melito Zlatečan, dr. med.

Naslednja dva dogodka smo bili v skladu z epidemiološko situacijo COVID-19, primorani izvesti preko spleta z uporabo video konference.

Drugi dogodek smo izvedli v novembru (4. 11. 2020) z naslovom: ABeCeda o kemičnih motilcih endokrinega sistema. Z nami je bil raziskovalec na področju toksikologije in sorodnih ved ter aktualni predsednik Slovenskega toksikološkega društva, dr. Jernej Kužner, dr. vet. med.

Zadnji, tretji dogodek smo tudi izvedli v novembru (11. 11. 2020) z naslovom: Kako v naravi najti vse kar potrebujemo za zdravo življenje? Z nami je bila raziskovalka in navdušenka nad poznavanjem zdravilnih rastlin, dr. Tina Mele, dr. vet. med.